F kot festivali

Pomlad na Danskem pomeni čas prebujanja iz zimskega spanja. Počasi se odprejo vse glavne open-air attrakcije - Tivoli in muzeji na prostem, ponovno začnejo obratovati ladjice, ki vozijo po kanalih in - začenjajo se festivali. Kako tudi ne - dan je že tako dolg, da sonce vstane pred pol šesto, zaspi pa šele okrog pol desetih - ja, aprila! Torej, ta čas je treba izkoristiti na polno!

Naj zato omenim le par festivalov, ki se dogajajo, so se že zgodili, ali se bodo v prihodnje.

Pred 14 dnevi - Mindblowing Copenhagen - o alternativni energiji in poiskusih obrniti svet na zeleno

22. aprila - eko dan na Torvehallen

Cel april - Copenhagen pix - največji filmski festival v Kebabenhavnu.

Začetek junija pa - pravzaprav že komi čakam - tole. Distortion:

Torej - pomlad in poletje v Kebabenhavnu bosta - PESTRA!

K kot kava (v kebabenhavnu)

Kdor mene dobro pozna ve, da na vsaki lokaciji po svetu iščem dobre kavarne in predvsem dobro kavo. Če gremo v znamke, od česar sicer okus kave še zdaleč ni najbolj odvisen, potem imam rad Illy, Segafredo in slovensko Santano. A pomembna je tudi priprava kave, vseskupaj pa v celovito doživetje "sem na kavi" poveže še ambient oz. lokacija.

Danski časopis Politiken je pred kratkim naredil eno raziskavo o dobri kavi, ki jo lahko pijemo v Kobenhavnu. Seveda niso šli ocenjevati vsake kavarne, ocenjevali pa so t.i. "verige". Na prvem mestu se je znašel Baresso. Baresso je v mojem merilu "še kar" Gre za dansko različico Starbucksa - sto različnih kav, z dodatki v obliki prelivov, sirupov ipd. Zmišljuj si kot hočeš, v Baressu boš našel nekaj zase! Barressov edini problem je to, da dela ekspreso kavo mnogo premočno za moj okus. Gre za kavo, ki ima že skorajda zažgan okus! Nekateri imamo radi nežno, kremasto kavo no!

Po drugi strani pa se ne strinjam z oceno Politikena, da ima McDonalds zanič kavo! McD se je v zadnjih letih očitno precej sprofesionaliziral in usmeril v izpopolnjevanje svojega koncepta McCafe. Ponujajo kavo po sorazmerno nizki ceni (15kron za kavo z mlekom, kar je cca. 2 evra), Segafredo, kremasto in nezažgano! Da ne govorim, da so v poletno ponudbo uvrstili tudi ledeno kavo - kava, kavni sirup, mleko in vanilijev sladoled (ker drugače očitno ljudje menijo, da mora v ledeni kavi biti samo led) za 20 kron (cca. 2,8 evra). McD torej v Kobenhavnu postaja moj veliki prijatelj!

Potem so tu še druge kavarne, ki pašejo v približno isto kategorijo kot Baresso. Ricco's, Joe & the Juice ter ostali. Do Starbucksa, ki se na Danskem skriva na 2h lokacijah na kobenhavnskem letališču (Kastrup) še nisem uspel priti.

Tu je še nekaj lokalčkov v katerih sem do sedaj pil vredu kavo: Cortado na Norrebro's Rundel, Mormor na Bredgade, Paludan v centru mesta, Kop Amok in Bang&Jensen na Vesterportu - vse te lahko priporočam. Izogibam pa se kav na sledečih lokacijah, saj so avtomatizirano, instantno vodene in kljub relativno nizki ceni ne-vredne: 7eleven, Statoil, Sunset.

Še par zanimivih podatkov: povprečno ekspreso v Kobenhavnu stane okrog 25-30 kron (3,5-4 evre), približno toliko (oz. recimo da do 32 kron) boste odšteli tudi za machiato/cortado (eden je z mrzlim mlekom, drugi s toplim in velikosti približno toliko kot naša kava z mlekom), za latte pa mora človek dati že kar okrog 40 kron (cca. 5 oz. 5,3 evre). Sicer pa je priljubljena navada Dancev, da zraven kave pojejo še kako tortico. Kaffe og Kage kombinacije najdete za vsaem vogalu, za kak mafin in kavo boste dali cca. 40 kron, za kako tortico in kavo pa v povprečju okrog 50 kron (6 evrov).

Jaz pa sem najbolj vesel, ko si takole ob jutrih lahko skuham mojo "turško" Santano Brazil, ki sem si jo pripeljal iz Slovenije. Mmm. Ta kava pa res naredi jutro dobro!

E kot Erasmus

Dear Miha Pongrac, We have now concluded our selection process for exchange places, and I am happy to inform you that you have been nominated for an Erasmus exchange place at Universität Potsdam in Germany in the autumn 2012.





Keep the positive news coming :D

D kot dom (aka Life in suitcases)

Veliko ljudi pravi, da se tistega, česar si najbolj vesel zavedaš šele, ko ti to nekdo vzame. No, ne bom dramatiziral, ampak pravkar sem se že drugič preselil tu na Danskem in če kaj, pogrešam dom - tisti filing topline in sreče, ko prestopiš domači prag je nekaj najlepšega.


Moj prvi dom tu na Danskem je bil v Odenseju. Z Litvanko, ki je milo uporabljala približno tolikokrat na leto kot jaz pijem filter kavo in z Mehičanom, s katerim deliva zelo neprijetno izkušnjo padca s kolesom sredi noči. Dolga zgodba.
Nato sem se iz Odenseja preselil v Kobenhavn. 1 velik kovček, 1 mali kovček, športna torba, laptop in nahrbtnik naenkrat. Kasneje še 1 kovček in en orjaška vreča iz Ikee s posteljnino. Moja cimra tu je bila prijazna alternativka, ki si je lase spenjala v palmico in prijela v roke sesalec približno tolikokrat kot se je Litvanka, Asta, umivala.
In vso to menjavanje okolja me je sedaj iz Norrebroja pripeljalo v Emdrup, sosesko ki leži rahlo bogu za hrbtom. Tu živim pri ločeni gospe, za kateor po prvih podatkih lahko povem, da a) ima ljubimca, b) je prav tako alternativka, saj po njenem stanovanju povsod visijo slike Dalai Lame, c) je zelo urejena (vsaj nekaj!). Preselil sem se z: 1 velikim kovčkom, 2x malim kovčkom (varianta gor-pa-dol), 1 športno torbo, laptopom in 2x nahrbtnikom in šolsko torbo. Ne morem verjeti, da imam pravzaprav vsakokrat ko se selim več stvari kot na začetku!! Nekaj je hudo narobe z mano.

"Kovčarsko" življenje ni prav fajn. Ne samo, da imaš vsakokrat, ko se takole seliš občutek, kot da pravzaprav v življenju nimaš ničesar razen tiste krame, ki jo stalno tovoriš s sabo, hkrati je cel proces seljenja muka kristusova. Ne znamo sploh našteti, kaj vse bi raje delal kot se selil, a včasih se mora človek sprijazniti s situacijo kot mu je dana.

Pogrešam dom, priznam. Domotožje me daje vsake toliko predvsem zaradi tega, ker se mi zdi, da sem nekoliko proti svoji volji v zadnjih 8 mesecih odrasel (po načinu razmišljanja seveda). Življenje v Ljubljani, ob kavicah v Ameriki in nerganjem čez kopico dela je vseeno bilo Hakuna Matata proti temu sedaj. Ampak tako je. Trenutna situacija nas sili v to, da se čimprej spokamo. Naložimo svoj život v kufre in za nosom - ali v Azijo ali pa proti zahodu, iskati priložnosti. "Kovčkarskega življenja" se je torej potrebno čimprje navaditi.

Zato pa sedaj tudi toliko bolj navdušeno čakam, da se vsaj za kratek čas vrnem domov.