V kot Vlak

Dokler nisem prišel na Dansko se res nikoli nisem maral voziti z vlakom. Kaj pa vem. Dolgočasni so. V Sloveniji in po Balkanu za povrh še razmajani, stari in smrdljivi. Tu pa...sem jih "akceptiral" - so hitri in zanesljivi.

Vlak iz Kopenhagna v Odense je nekaj posebnega. Zjutraj po navadi ujamem hitri vlak, ki se praktično do Nyborga ne ustavi nikjer. Nazaj grede se pa ponavadi "cjazim" preko vseh malih postajic. Vem jih na pamet: Nyborg, Korsor, Soro, Slagelse, Ringsted, Roskilde, Hooje Tastrup, Valby, Kopenhagen.

Vmes pa me vseeno del vožnje vedno razveseli - ko vlak zapelje na most, ki povezuje Fyn in Zelandijo. Ponavadi sem imel še tako srečo, da sem ujel sončni zahod. Na morju, med galebi, ni boljšega.

Vožnjo z vlakom sem sprejel celo do te mere, da sem se zadnjič podal na prvo turo z "nočnim vlakom" - v Stockholm. 6 posteljni kupe je bil prav zabavna izkušnja, predvsem zato, ker sem se zbujal vsakokrat ko je vlak bremzal, saj sem imel občutek, da bom odletel s postelje :D

IN
Počasno sopihajoč, kot demon
vlak je odšel v temno noč.

Ampak naspal sem se pa vseeno še kar. Edino v Stockholmu bi skoraj prespal izstop z vlaka - tja smo namreč prišli ob 6ih zjutraj. Vsi ljudje so še spali in zdelo se mi je kot da nisem slišal poziva za izstop. Ups.

Udobni, čisti, hitri. Vse to so vlaki v Skandinaviji. In res so hudo, alternativno prevozno sredstvo. Škoda edino ker so malo dragi - no toliko, da je včasih tudi ti cenejše!

Š kot Švedska

Švedska je blizu. Švedska je kul. Švedi so prijazni in Švedinje hude. Najljubše opravilo Švedov pa je fika - beseda, ki pomeni pavzo za kavo oz. čaj s tortico. Na Švedsko gremo na izlet. Za popoldan, za vikend ali za več dni. Slike pa še vedno povedo več kot 100 besed :)

Lund

Helsinborg

Stockholm

R kot referendum

Ker mi je ostalo do volilnega molka še nekaj časa, sem se odločil, da izkoristim trenutek in delim nekaj misli pred referendumsko nedeljo.

"Družinski zakonik in referendum sta za Slovenijo preizkušnja trdnosti razuma na eni strani ter vztrajnosti predsodkov na drugi. "

Izjava s katero se pravzaprav ne bi mogel bolj strinjati. Vsem, ki ste prebrali zakonik je jasno, da ta ureja predvsem otrokov položaj v družbi, ščiti otroke in jim omogoča dostojno življenje tako v heteroseksualni kot istospolni, ja dovolil si bom uporabiti ta izraz, družini. Naša država je v zadnjih 100 letih naredila precej ključnih premikov pri vprašanju človekovih pravic: ženske so dobile volilno pravico, dovoljujemo multietičnost in multiverskost, izbrisanim se počasi vrača dostojanstvo. Hodimo po dolgi in težki poti proti razumu, ki bi moral v 21. stoletju prevladati, proti razumu, ki nam bo nekoč (morda!) dal priložnost, da se o taki stvari kot so človekove pravice sploh ne bomo spraševali.

Ta referendum gre v to skrajnost, saj se zdi kot da želijo nekateri ljudje odločiti kakšne pravice bodo pravzaprav imeli te, "drugačni" kot jih imenujejo. Gre za nekaj popolnoma banalnega in skreganega z logiko - ovčice ter vsi ksenofobi, ki jih vsakaršna "drugačnost" moti so se postavili ja, upam si to reči, v vlogo Boga, deusa, ki je nad gnojem in zavrženostjo, ki žal skupaj z njim taca isto zemljo. Prišli smo do tega, da si določeni ljudje v družbi jemljejo pravico biti večvredni od ostalih, biti nad njimi. Te ljudje želijo človekove pravice segregirati, tako da bi obstajale pravice za t.i.: "nadljudi" (vam to zveni podobno Übermensch?) in "podljudi", njim je torej na voljo nekaj, kar ostalim ni. Še večja banalnost je pa to, da želijo človekove pravice segregirati na podlagi osnovne krščanske logike, ljubezni. Jezus ima vse rad, nam pravijo. Po njihovi interpetaciji mogoče že, samo nekatere očitno bolj kot ostale!

Argument, preko katerega ne morem, je tudi večno poudarjanje, da otrok za normalni razvoj potrebuje mamo in očeta. Danes živimo v svetu, kjer je vse več ločitev, vse več samohranilcev in samohranilk in pa ja, šok, tudi že istospolnih skupnosti, ki otroka vzgajajo in vzgojijo do te mere, da mu prav nič ne manjka. Primarna socializacija, ki definira otrokov razvoj, namreč ne poteka samo v družini, kot bi nas nekateri v to želeli prepričati, ampak tudi v najrazličnejših ustanovah ter predvsem v okolju, kjer otrok odrašča, med prijatelji. Te so torej tisti, ki poleg družine, kakršnakoli že je, definirajo otrokov razvoj.

Pa še ena anekdota: prejšnji vikend sem se o tem (po naključju!) pogovarjal tudi s kolegico iz Stockholma. Samo za primerjavo tega, koliko svetlobnih let smo še daleč od res liberalne družbe: na Švedskem se istospolni pari lahko cerkveno poročijo ter otroka tudi posvojijo in to pravilo velja že PRECEJ časa. Mar ni čas, da tudi mi storimo korak naprej?

Dragi državljani in državljanke, apeliram na vse, ki se boste v nedeljo udeležili volitev, da obkrožite ZA in da s tem rešite Slovenijo pred padcem nazaj tja "v temačni vek".

J kot jezik

Ah danščina! Jezik v katerem je povsem enostavno namesto tega, da si utrujen, reči da si star 30, kjer namesto "ime mi je" lahko rečeš tudi "sovražim se" in kjer sta besedi za lepo in grdo skoraj identični. Da ne omenjamo, da jim manjka en kup pridevnikov ter na sploh besed za opisovanje stanj. Sliši se kot sanjski jezik za učit?

Za podkrepitev: skandinavski jeziki so si približno tako "bratski" kot naši jugo-jeziki. Pa vendar, kot imajo predvsem Srbi in tudi kaki Hrvati ponavadi velike težave z razumevanjem sloveščine, tako tudi Švedi in Norvežani, ki se med seboj razumejo baje zelo dobro, ne razumejo, kaj zaboga govorijo Danci. Danci namreč govorijo "z vročim krompirjem v ustih", uporabljajo mehki d ali pa ga požirajo, velikokrat ne izgovarjajo g-ja.

Primer: Tog i spor to til Vanløse
Izgovorjava: To-i spo to til venluse.
Prevod: Vlak na liniji dve proti Vanløse.

Besedi za vlak in dve sta tu kot vidite skoraj čisto identično izgovorjeni. Če dodam da ima zelo podobno izgovorjavo tudi beseda za obleko (toj), mislim da lahko zaključimo, da je ta jezik izredno težak in da skoraj ni čudno da ga govori "le" tistih nekaj več kot 5 milijonov ljudi...plus kak navdušenec nad dansko kulturo!

Za konec pa prilagam še dva videa:
http://www.youtube.com/watch?v=s-mOy8VUEBk (o tem kako se Norvežan, Šved in Danec ne morejo razumeti)
http://www.youtube.com/watch?v=m64WfHTWZps&feature=related (Danci o najtežji danski besedi...poskusi izgovorit zraven! Še posebej probite izgovort rødgrød med fløde! :D )

B kot bicikelj

Na Danskem si brez kolesa živa nula. Ne samo, da velja za najučinkovitejše prevozno sredstvo, saj z njim lahko dosežeš kraje, kamor z javnim prevozom ne moreš priti, kolesarjenje v službo, šolo, v trgovino ali kam drugam je preprosto in. Pa še ravno je povsod, tako da ni ravno napor malo poganjati pedala! Zato se pravzaprav MORAŠ pridružiti tej aktivnosti, ki v Kobenhavnu velja za pravi mali adrenalinski šport. Še posebej ob jutrih ob delovnikih.


Moje kolo je nekaj prav posebnega, zame ima namreč zaradi "kilometrine", ki jo ima za seboj, prav posebno sentimentalno vrednost. Iz Slovenije sta mi ga ob obisku Danske dostavila mam in oče. Med prevozom je nekje na nemški avtocesti izgubil zvonec, crknile sta mu obe luči. Pred mano ga je dolga leta vozil moj pokojni dedek, ki ga je uporabljal predvsem na relaciji vrtiček-pokopališče-dom.
V Odenseju je moje kolo utrpelo nesrečo, ki je bila posledica nesrečne kombinacije brezglavega razmišljanja in...težkega Mehičana. Da ne grem preveč v detajle, vmes sem ga moral tudi že popravljati, ponovno sem uničil eno luč. In po dolgih dveh mesecih v Odenseju sem ga nato vendarle pripeljal v Kobenhavn.
Tako sem v sredo, 7. marca, prav z užitkom ponovno sedel nanj (pravzaprav je šlo tudi malo za nujo, ker mi je ravno pretekla "mesečka). Vreme je bilo za Kobenhavenske razmere ok...ni pihalo, bilo je nad nula. Pojdimo v službo!
Nevešč obnašanja v kobenhavnskem kolesarskem sistemu sem se naivno priključil kolesarskemu stampedu na Jagtveju. En čas je še šlo OK...do prvega križišča. Tam sem zajebal. Moral bi iti naravnost in levo. Postavim se lepo ob stran in dvignem roko v "halt" (lejte me, ustavil se bom!). Nekje sem očitno sfalil - za sabo sem slišal škripanje zavor, pozive k intimnim odnosom z vsemi možnimi sorodniki v danščini in še kaj. Stampedo je bil razjarjen jaz pa sem se počutil nekako tako kot Simba v Levjem Kralju...skril sem se in upal da čimprej mine.
Ni bilo hujših posledic in nekoliko bolj previdno sem se odpravil naravnost v službo ter na cilju navdušen ugotovil, da se počutim super, ker sem se nekoliko predihal, ter da sem porabil manj (!) časa, kot če bi se odpravil na bus.
Vse kar pa res ne razumem pa so ljudje, ki kolesarijo tudi ob največjem dežju ali snegu. No, to, ne razumem pa tudi business-manov in bussines-womank, ki čez kostime, hlače, krilca in suknjiče navlečejo trenirke (!!!) ter se v fensi čevljih/petkah s kolesom spravijo v službo...tam trenirko seveda vržejo s sebe in so "normalni, morda samo nekoliko zmečkani". A vse to pač sodi v alternativnost tega mesta!
Človek pa mora paziti tudi na policiste. Kazni so kar stroge, predvsem če nimaš luči ponoči (normalno) in če se voziš po peš conah (npr. Kogens Nytorv ali Nyhavn).

Nauk zgodbe: kolesarjenje v Kobenhavnu je prav prijetno. Nekje sem slišal, da se Slovencem zdi prometna ureditev za kolesarje, kot jo tu poznajo (pozor, kolesarski pas je na obeh straneh ceste širši kot normalni vozni pas in sprejme po vsaj dva do tri kolesarje v širino naenkrat) preveč ekstremna ter vsekakor neprimerna za naše vozne navade. Morda res, a tu ima kolesar defenitivno prednost pred avtomobilom, kljub temu da velja za šibkejšega v prometu - spoštovanja vredno obnašanje! Zato naslednje tri mesece tudi jaz ostajam zvest svojemu Rogu - edino, če bodo prekle začele leteti z neba.

Z kot Zeleno

"Green, everytime I hear the word green I go crazy. They brag so much with this green, ugh, green economy, green growth, green technology, it sickens me. Why don't they just paint their flag green and the walls so they be finally happy in their little green world!" (Gospa iz X ambasade)

Danska velja v svetu gotovo za eno najbolj naprednih držav na področju zelene tehnologije. Uporabljajo energijo, ki jo pridobivajo s pomočjo vetrnic. Uporabljajo tehnologijo za pridobivanje energije iz morskih valov. Smeti predelujejo v biogorivo. Skratka uau. Ni čudno, da je ena izmed prioritet danskega predsedovanja tudi zelena rast. O njej je zadnje čase veliko govora, toliko, da sem nazadnje izvedel, da se pripravlja načrt izvoza nemške tehnologijo za pridobivanje solarne energije (Nemci so namreč na tem podoročju eni izmed vodilnih v svetu) v Grčijo. S tem bi Grčiji (eee, pa tm je ja ful sonca, so mi rekli) omogočili odpiranje novih delovnih mest...in tako bi zelena rast pripomogla k izboljšanju grške ekonomije.

Fine and dandy I say. Ampak dejmo pogledat še nekaj drugih podatkov. Danci na primer ne poznajo (in to jim v vsej tej zeleni prenapihnjenosti najbolj zamerim!) ločevanja odpadkov. Imajo en kup davkov na plastično embalažo in steklo (tega, kot je bilo pri nas tudi že pred 10 leti, lahko vrneš v trgovino), ne poznajo pa ločenih zabojnikov za plastiko, steklo, organske odpadke in podobno. Vse kar posebej zbirajo je papir pa še to jim ne gre najbolj od rok. Nadaljnje, morda na nek način iz moje strani pretirano, a menim, da se Danci ne zavedajo, kako zelo jim pravzaprav narava pomaga. Imajo ogromno vode in veter, ki vsake toliko ravno prav zapiha preko države, da določene smeti in nesnago odnese na bližnjo Švedsko ali kam drugam. Zeleni Danci se tudi na primer trenutno strogo, strogo upirajo uvedbi t.i. zelenega območja v Kobenhavnu, kjer bi bil promet z vozili omejen oziroma bi morali za vstop v mesto plačati.

Ekolog v meni pa tudi naravnost znori, ko opazi, kako Danci izkoriščajo oznako "eko" za ustvarjanje tržne niše. Ne me narobe razumeti, pri nas tudi že velja oznaka "eko je in", ampak Danci so pa to oznako prepotencirali v skrajnost. Eko je tu tako trendi, da eko stvari kupujejo ljudje, ki nimajo pojma o ekologiji, ki kupijo ekološko korenje in nato odvržejo embalažo (!) v katerem je bilo to korenje zapakirano an cesto (true story). Eko je tako trendi, da se pojavljajo ne samo eko prodajalne oblačil (še sprejmem), ampak tudi Eko frizerji! Ljudje božji, razložte mi, kaj naj bi predstavljal eko frizer? A majo namesto škarij koze, ki ti trgajo lase s skalpa (čeprav dobro, alternativa temu so številni arabski "barbershopi" na Norrebroju, kjer ne veš, ali je britvica, ki jo frizer uporablja na tvojem lasišču pred tem strigla drugega človeka, ali pa je rezala kebab)? Ali te umivajo z deževnico? Resno, take stvari me pa razpizdijo. Skrb za okolje bi morala biti vrednota in vodilo, ne pa "trademark", s katerim boš mastno služil, ker boš zaračunaval več denarja za "domnevno kakovstnejše storitve".

In potem se sploh ne čudim, da gospe uradnici, ki tu živi že nekaj let, vsake toliko zaradi poudarjanja "zelene" odbije mozeg. Tudi meni bi ga.