sreda, 18. julij 2012

Ž kot Ženeva (vse od A do Ž)

Moj zadnji teden v Kopenhagnu je bil buren. Zadnje kave, zadnje malice. V petek veliko presenečenje, ki sem ga pripravil sodelavcem na ambasadi - tortice. In še večje presenečenje, ki sem ga dobil sam - lepo kosilo, ki ga je pripravila ambasadorjeva žena.

Zadnja žurka. Začela se je z večerjo, nadaljevala s pivom, končala pri Jager-shotih. Popravek, konec ni bil tako enostaven. Končalo se je nekako tako, da sem ob štirih zjutraj pijan umiral na vlaku nazaj domov. Pa še to sem del poti moral opraviti peš, ker so po Kopenhagnu res sami obvozi.

Naslednji dan spoznanje. Zmačkan sem. Katastrofa. Časa sem imel do šestih zvečer da se sestavim skupaj in odidem na vlak proti Švici. Ob desetih sem se prisilil da sem vstal. Slabo mi je bilo še do dveh. Ob treh sem s težavo nekaj pojedel in pospravil še zadnje stvari v kovčke ter ob nekje štirih začel čistiti stanovanje. Na brzaka.

Ob pol šestih, ko je končno prijel aspirin in ko sem bil rahlo boljši, sem napadel Mcdonalds in se pravočasno nato uspel vkrcati na vlak. 16 ur do Basla, ponoči, z dobro družbo smešnih Kanadčanov.  Potem pa še 3 ure do Ženeve.

Ženeva, v nedeljo zvečer - prazna. Vsi ljudje nalimani pred TV zasloni, zaključek nogometa seveda. In zmagoslavje Špancev. Hvala bogu ni bilo prostih strelov, ker sem bil že tako uničen, da sem praktično padel v posteljo in zaspal kot ubit.

In potem 12 lepih dni v Ženevi. Delo za projekt OZN in druženje z odličnimi ljudmi. Večerne zabave, salsa in karaoke. Poletne počitnice? Morda. Intelektualni turizem - to se sliši še najbolje.

Sedaj sem končno doma, nazaj v Ljubljani. In razmišljam o tem, kako sem pravzaprav vesel, da sem imel priložnost v zadnjih 6 mesecih spoznati zanimive ljudi, obiskati noro lepe kraje in delati stvari, ki me veselijo. Po zdajšnji pavzi se septembra odpravljam v Berlin. Tudi tja na študij in delo. In tudi od tam se bom javljal. Le da tokrat v drugačni obliki - s Tumblerjem - ker spoznavam, da nisem človek velikih besed - lahko pa vse svoje občutke zajamem s citatom, sliko ali pa s pomočjo glasbe. 

Do takrat pa mi ostajajo spomini in kave z ljudmi, ki sem jih pogrešal.

 

sobota, 30. junij 2012

T kot tim

Takole smo se še zadnjič slikali - tim veleposlaništvo za obdobje januar-junij 2012. Smo fejst ane? :)


nedelja, 24. junij 2012

S kot seznam

Moja prtljaga doživlja tako imenovani "stresni test". Jaz pa samo stres. Načrtujem, kaj spraviti in kako. In delam listke - ne pozabi. In potem...sem začel delati seznam. Plusi in minusi. O Kobenhavnu in o Danski. Stvari, ki jih bom pogrešal in seveda tudi tiste, ki jih ne bom. 





+
-
Približno 50 dni lepega vremena
Ostalih 305 dni dežja, snega in/ali vetra – poletja kot letnega časa praktično ni
Kolesarsko prijazna mesta
Slabe povezave z busi na podeželje
Kultura hygge
Zaprt karakter dancev (hladnost)
Parki
Danci ščijejo, kjer se jim zapaše. Majkemi
Nyhavn zjutraj/zvečer
Iskanje stanovanj/sob po razmerni ceni
Hitri in sodobni vlaki
Kazni za švercanje
Pivo
Davki
Fisk
Slabe kave
Pogled na Storebelt, ko se po njem pelješ z vlakom (slika)
Danske kulinarične magije (OK morda je to nevtralno)
Multikulturnost
Mini trgovine s slabo ponudbo
Danščina – učenje zastonj
Težak jezik!
Jezera
Splošne cene vsega
Prazniki
Počasna danska administracija (ne, res, 5 obratov na uro)
Gradovi

Splošno izobraževanje (ker preprosto štima)

Tivoli

Liberalni duh

Tematski bari in kafiči







Tako daleč sem prišel do sedaj - plusov je očitno več kot minusov. Kar pomeni, da kljub temu da Dansko kmalu zapuščam - morda se bom nekoč, kmalu, vrnil.

nedelja, 10. junij 2012

N kot nogometno

Nogomet povezuje. Fakt.

Na Ofelia beach smo se zbrali iz Švice, Slovenije, Italije in Belgije. In gledali, se čudili ter proslavljali z Danci!



Potem pa smo se pridružili Nemcem, Maltežanu in Madžaru še na ogledu druge tekme...tokrat v cerkvi! Ker že tako Danska ni po moje čisto preveč liberalna država :D In se veselili in zabavali še dolgo v noč!

Skratka...vse kar je potrebno je - žoga. In zgodi se tisto, kar se je včasih dogajalo med olimpijskimi igrami. Ljudje pozabijo na boj. Na strahove. Na tegobe. Tudi mi smo očitno precej na hitro pozabili na to, da v Ukrajini koncepta človekovih pravic ne poznajo najbolje, da je bilo nešteto ljudi premeščenih iz svojih domov in da so morale živali, predvsem potepuški psi, umreti za to, da prvenstvo poteka nemoteno.

Ampak to je tisto kar prinese nogomet. Čar. Prikovanost pred TV. Tudi če tvoja reprezentanca ne igra, že koga posvojiš. In svet se ustavi. Škoda, ker sicer ravno v času izpitov :D

ponedeljek, 4. junij 2012

O kot Oslo

Vsekakor eno najlepših mest kar sem jih kadarkoli obiskal. Toplo priporočam. Tu pa je kratki dnevnik mojega dvodnevnega obiska.

Dan 1

12.00 Prihod na Oslo Sentral, obisk Nasjonalgalleriet
13.30 Zaman čakal na menjavo kraljeve straže, Hillary Clinton zaj* sceno s scojim obiskom
14.00 Radhus, Aker Brygge
15.00 Obisk Hollmenkollena
17.00 Nazaj v pristanišče, obisk Nobelovega centra
18.00 Aker Bryge, zastonj kava v pristanišu, nemški sejem - Haribo macht Kinder froh!
19.00 Vigelands Park
20.00 Hostel time! (Bivši go-go dance house, hahaha)
21.00 Opera
22.00 Jejst! (in opazovat sončni zahod :) )
polnoč - čudim se ker še ni tema!!



Dan 2
  8.00  Zajtrk, pisanje kartic
  9.00  Ladjica do fram musem, maritime museum
10.00  Aker (ne morem se ga nagledat)
11.00  Akershus trdnjava
13.00  Ostal pred vrati parlamenta, ker ne sprejmejo več kot 30 ljudi
13.15  Spontani jam sredi Osla
13.30 Menjava kraljeve straže - tokrat videna
14.00 Oslo katedrala, obisk bombandiranega vladnega kvartirja
14.45 Sprehod čez center + food
16.00 Nazaj na letališče in via Kebabenhaven!


sobota, 26. maj 2012

P kot Poletno

V Kebabenhavnu je - ne morem verjet, da to pravim - VROČE!

Že cel teden imamo 20+ stopinj, sonce lepo pripeka, čas je za ledeno kavo, lubenice, sladoled in ja, sončenje. Sam mazat se bo pa vseeno treba :)

Viva uživancija!

sobota, 28. april 2012

F kot festivali

Pomlad na Danskem pomeni čas prebujanja iz zimskega spanja. Počasi se odprejo vse glavne open-air attrakcije - Tivoli in muzeji na prostem, ponovno začnejo obratovati ladjice, ki vozijo po kanalih in - začenjajo se festivali. Kako tudi ne - dan je že tako dolg, da sonce vstane pred pol šesto, zaspi pa šele okrog pol desetih - ja, aprila! Torej, ta čas je treba izkoristiti na polno!

Naj zato omenim le par festivalov, ki se dogajajo, so se že zgodili, ali se bodo v prihodnje.

Pred 14 dnevi - Mindblowing Copenhagen - o alternativni energiji in poiskusih obrniti svet na zeleno

22. aprila - eko dan na Torvehallen

Cel april - Copenhagen pix - največji filmski festival v Kebabenhavnu.

Začetek junija pa - pravzaprav že komi čakam - tole. Distortion:


Torej - pomlad in poletje v Kebabenhavnu bosta - PESTRA!


ponedeljek, 16. april 2012

K kot kava (v kebabenhavnu)

Kdor mene dobro pozna ve, da na vsaki lokaciji po svetu iščem dobre kavarne in predvsem dobro kavo. Če gremo v znamke, od česar sicer okus kave še zdaleč ni najbolj odvisen, potem imam rad Illy, Segafredo in slovensko Santano. A pomembna je tudi priprava kave, vseskupaj pa v celovito doživetje "sem na kavi" poveže še ambient oz. lokacija.

Danski časopis Politiken je pred kratkim naredil eno raziskavo o dobri kavi, ki jo lahko pijemo v Kobenhavnu. Seveda niso šli ocenjevati vsake kavarne, ocenjevali pa so t.i. "verige". Na prvem mestu se je znašel Baresso. Baresso je v mojem merilu "še kar" Gre za dansko različico Starbucksa - sto različnih kav, z dodatki v obliki prelivov, sirupov ipd. Zmišljuj si kot hočeš, v Baressu boš našel nekaj zase! Barressov edini problem je to, da dela ekspreso kavo mnogo premočno za moj okus. Gre za kavo, ki ima že skorajda zažgan okus! Nekateri imamo radi nežno, kremasto kavo no!

Po drugi strani pa se ne strinjam z oceno Politikena, da ima McDonalds zanič kavo! McD se je v zadnjih letih očitno precej sprofesionaliziral in usmeril v izpopolnjevanje svojega koncepta McCafe. Ponujajo kavo po sorazmerno nizki ceni (15kron za kavo z mlekom, kar je cca. 2 evra), Segafredo, kremasto in nezažgano! Da ne govorim, da so v poletno ponudbo uvrstili tudi ledeno kavo - kava, kavni sirup, mleko in vanilijev sladoled (ker drugače očitno ljudje menijo, da mora v ledeni kavi biti samo led) za 20 kron (cca. 2,8 evra). McD torej v Kobenhavnu postaja moj veliki prijatelj!

Potem so tu še druge kavarne, ki pašejo v približno isto kategorijo kot Baresso. Ricco's, Joe & the Juice ter ostali. Do Starbucksa, ki se na Danskem skriva na 2h lokacijah na kobenhavnskem letališču (Kastrup) še nisem uspel priti.

Tu je še nekaj lokalčkov v katerih sem do sedaj pil vredu kavo: Cortado na Norrebro's Rundel, Mormor na Bredgade, Paludan v centru mesta, Kop Amok in Bang&Jensen na Vesterportu - vse te lahko priporočam. Izogibam pa se kav na sledečih lokacijah, saj so avtomatizirano, instantno vodene in kljub relativno nizki ceni ne-vredne: 7eleven, Statoil, Sunset.

Še par zanimivih podatkov: povprečno ekspreso v Kobenhavnu stane okrog 25-30 kron (3,5-4 evre), približno toliko (oz. recimo da do 32 kron) boste odšteli tudi za machiato/cortado (eden je z mrzlim mlekom, drugi s toplim in velikosti približno toliko kot naša kava z mlekom), za latte pa mora človek dati že kar okrog 40 kron (cca. 5 oz. 5,3 evre). Sicer pa je priljubljena navada Dancev, da zraven kave pojejo še kako tortico. Kaffe og Kage kombinacije najdete za vsaem vogalu, za kak mafin in kavo boste dali cca. 40 kron, za kako tortico in kavo pa v povprečju okrog 50 kron (6 evrov).

Jaz pa sem najbolj vesel, ko si takole ob jutrih lahko skuham mojo "turško" Santano Brazil, ki sem si jo pripeljal iz Slovenije. Mmm. Ta kava pa res naredi jutro dobro!





četrtek, 12. april 2012

E kot Erasmus

Dear Miha Pongrac, We have now concluded our selection process for exchange places, and I am happy to inform you that you have been nominated for an Erasmus exchange place at Universität Potsdam in Germany in the autumn 2012.





Keep the positive news coming :D

nedelja, 1. april 2012

D kot dom (aka Life in suitcases)

Veliko ljudi pravi, da se tistega, česar si najbolj vesel zavedaš šele, ko ti to nekdo vzame. No, ne bom dramatiziral, ampak pravkar sem se že drugič preselil tu na Danskem in če kaj, pogrešam dom - tisti filing topline in sreče, ko prestopiš domači prag je nekaj najlepšega.


Moj prvi dom tu na Danskem je bil v Odenseju. Z Litvanko, ki je milo uporabljala približno tolikokrat na leto kot jaz pijem filter kavo in z Mehičanom, s katerim deliva zelo neprijetno izkušnjo padca s kolesom sredi noči. Dolga zgodba.
Nato sem se iz Odenseja preselil v Kobenhavn. 1 velik kovček, 1 mali kovček, športna torba, laptop in nahrbtnik naenkrat. Kasneje še 1 kovček in en orjaška vreča iz Ikee s posteljnino. Moja cimra tu je bila prijazna alternativka, ki si je lase spenjala v palmico in prijela v roke sesalec približno tolikokrat kot se je Litvanka, Asta, umivala.
In vso to menjavanje okolja me je sedaj iz Norrebroja pripeljalo v Emdrup, sosesko ki leži rahlo bogu za hrbtom. Tu živim pri ločeni gospe, za kateor po prvih podatkih lahko povem, da a) ima ljubimca, b) je prav tako alternativka, saj po njenem stanovanju povsod visijo slike Dalai Lame, c) je zelo urejena (vsaj nekaj!). Preselil sem se z: 1 velikim kovčkom, 2x malim kovčkom (varianta gor-pa-dol), 1 športno torbo, laptopom in 2x nahrbtnikom in šolsko torbo. Ne morem verjeti, da imam pravzaprav vsakokrat ko se selim več stvari kot na začetku!! Nekaj je hudo narobe z mano.

"Kovčarsko" življenje ni prav fajn. Ne samo, da imaš vsakokrat, ko se takole seliš občutek, kot da pravzaprav v življenju nimaš ničesar razen tiste krame, ki jo stalno tovoriš s sabo, hkrati je cel proces seljenja muka kristusova. Ne znamo sploh našteti, kaj vse bi raje delal kot se selil, a včasih se mora človek sprijazniti s situacijo kot mu je dana.

Pogrešam dom, priznam. Domotožje me daje vsake toliko predvsem zaradi tega, ker se mi zdi, da sem nekoliko proti svoji volji v zadnjih 8 mesecih odrasel (po načinu razmišljanja seveda). Življenje v Ljubljani, ob kavicah v Ameriki in nerganjem čez kopico dela je vseeno bilo Hakuna Matata proti temu sedaj. Ampak tako je. Trenutna situacija nas sili v to, da se čimprej spokamo. Naložimo svoj život v kufre in za nosom - ali v Azijo ali pa proti zahodu, iskati priložnosti. "Kovčkarskega življenja" se je torej potrebno čimprje navaditi.

Zato pa sedaj tudi toliko bolj navdušeno čakam, da se vsaj za kratek čas vrnem domov.

sreda, 28. marec 2012

V kot Vlak

Dokler nisem prišel na Dansko se res nikoli nisem maral voziti z vlakom. Kaj pa vem. Dolgočasni so. V Sloveniji in po Balkanu za povrh še razmajani, stari in smrdljivi. Tu pa...sem jih "akceptiral" - so hitri in zanesljivi.




Vlak iz Kopenhagna v Odense je nekaj posebnega. Zjutraj po navadi ujamem hitri vlak, ki se praktično do Nyborga ne ustavi nikjer. Nazaj grede se pa ponavadi "cjazim" preko vseh malih postajic. Vem jih na pamet: Nyborg, Korsor, Soro, Slagelse, Ringsted, Roskilde, Hooje Tastrup, Valby, Kopenhagen.


Vmes pa me vseeno del vožnje vedno razveseli - ko vlak zapelje na most, ki povezuje Fyn in Zelandijo. Ponavadi sem imel še tako srečo, da sem ujel sončni zahod. Na morju, med galebi, ni boljšega.


Vožnjo z vlakom sem sprejel celo do te mere, da sem se zadnjič podal na prvo turo z "nočnim vlakom" - v Stockholm. 6 posteljni kupe je bil prav zabavna izkušnja, predvsem zato, ker sem se zbujal vsakokrat ko je vlak bremzal, saj sem imel občutek, da bom odletel s postelje :D

IN
Počasno sopihajoč, kot demon
vlak je odšel v temno noč.

Ampak naspal sem se pa vseeno še kar. Edino v Stockholmu bi skoraj prespal izstop z vlaka - tja smo namreč prišli ob 6ih zjutraj. Vsi ljudje so še spali in zdelo se mi je kot da nisem slišal poziva za izstop. Ups.


Udobni, čisti, hitri. Vse to so vlaki v Skandinaviji. In res so hudo, alternativno prevozno sredstvo. Škoda edino ker so malo dragi - no toliko, da je včasih tudi ti cenejše!





sobota, 24. marec 2012

Š kot Švedska

Švedska je blizu. Švedska je kul. Švedi so prijazni in Švedinje hude. Najljubše opravilo Švedov pa je fika - beseda, ki pomeni pavzo za kavo oz. čaj s tortico. Na Švedsko gremo na izlet. Za popoldan, za vikend ali za več dni. Slike pa še vedno povedo več kot 100 besed :)

Lund

Helsinborg

Stockholm

četrtek, 22. marec 2012

R kot referendum

Ker mi je ostalo do volilnega molka še nekaj časa, sem se odločil, da izkoristim trenutek in delim nekaj misli pred referendumsko nedeljo.





"Družinski zakonik in referendum sta za Slovenijo preizkušnja trdnosti razuma na eni strani ter vztrajnosti predsodkov na drugi. "


Izjava s katero se pravzaprav ne bi mogel bolj strinjati. Vsem, ki ste prebrali zakonik je jasno, da ta ureja predvsem otrokov položaj v družbi, ščiti otroke in jim omogoča dostojno življenje tako v heteroseksualni kot istospolni, ja dovolil si bom uporabiti ta izraz, družini. Naša država je v zadnjih 100 letih naredila precej ključnih premikov pri vprašanju človekovih pravic: ženske so dobile volilno pravico, dovoljujemo multietičnost in multiverskost, izbrisanim se počasi vrača dostojanstvo. Hodimo po dolgi in težki poti proti razumu, ki bi moral v 21. stoletju prevladati, proti razumu, ki nam bo nekoč (morda!) dal priložnost, da se o taki stvari kot so človekove pravice sploh ne bomo spraševali.


Ta referendum gre v to skrajnost, saj se zdi kot da želijo nekateri ljudje odločiti kakšne pravice bodo pravzaprav imeli te, "drugačni" kot jih imenujejo. Gre za nekaj popolnoma banalnega in skreganega z logiko - ovčice ter vsi ksenofobi, ki jih vsakaršna "drugačnost" moti so se postavili ja, upam si to reči, v vlogo Boga, deusa, ki je nad gnojem in zavrženostjo, ki žal skupaj z njim taca isto zemljo. Prišli smo do tega, da si določeni ljudje v družbi jemljejo pravico biti večvredni od ostalih, biti nad njimi. Te ljudje želijo človekove pravice segregirati, tako da bi obstajale pravice za t.i.: "nadljudi" (vam to zveni podobno Übermensch?) in "podljudi", njim je torej na voljo nekaj, kar ostalim ni. Še večja banalnost je pa to, da želijo človekove pravice segregirati na podlagi osnovne krščanske logike, ljubezni. Jezus ima vse rad, nam pravijo. Po njihovi interpetaciji mogoče že, samo nekatere očitno bolj kot ostale!

Argument, preko katerega ne morem, je tudi večno poudarjanje, da otrok za normalni razvoj potrebuje mamo in očeta. Danes živimo v svetu, kjer je vse več ločitev, vse več samohranilcev in samohranilk in pa ja, šok, tudi že istospolnih skupnosti, ki otroka vzgajajo in vzgojijo do te mere, da mu prav nič ne manjka. Primarna socializacija, ki definira otrokov razvoj, namreč ne poteka samo v družini, kot bi nas nekateri v to želeli prepričati, ampak tudi v najrazličnejših ustanovah ter predvsem v okolju, kjer otrok odrašča, med prijatelji. Te so torej tisti, ki poleg družine, kakršnakoli že je, definirajo otrokov razvoj.

Pa še ena anekdota: prejšnji vikend sem se o tem (po naključju!) pogovarjal tudi s kolegico iz Stockholma. Samo za primerjavo tega, koliko svetlobnih let smo še daleč od res liberalne družbe: na Švedskem se istospolni pari lahko cerkveno poročijo ter otroka tudi posvojijo in to pravilo velja že PRECEJ časa. Mar ni čas, da tudi mi storimo korak naprej?

Dragi državljani in državljanke, apeliram na vse, ki se boste v nedeljo udeležili volitev, da obkrožite ZA in da s tem rešite Slovenijo pred padcem nazaj tja "v temačni vek".

nedelja, 11. marec 2012

J kot jezik

Ah danščina! Jezik v katerem je povsem enostavno namesto tega, da si utrujen, reči da si star 30, kjer namesto "ime mi je" lahko rečeš tudi "sovražim se" in kjer sta besedi za lepo in grdo skoraj identični. Da ne omenjamo, da jim manjka en kup pridevnikov ter na sploh besed za opisovanje stanj. Sliši se kot sanjski jezik za učit?

Za podkrepitev: skandinavski jeziki so si približno tako "bratski" kot naši jugo-jeziki. Pa vendar, kot imajo predvsem Srbi in tudi kaki Hrvati ponavadi velike težave z razumevanjem sloveščine, tako tudi Švedi in Norvežani, ki se med seboj razumejo baje zelo dobro, ne razumejo, kaj zaboga govorijo Danci. Danci namreč govorijo "z vročim krompirjem v ustih", uporabljajo mehki d ali pa ga požirajo, velikokrat ne izgovarjajo g-ja.

Primer: Tog i spor to til Vanløse
Izgovorjava: To-i spo to til venluse.
Prevod: Vlak na liniji dve proti Vanløse.

Besedi za vlak in dve sta tu kot vidite skoraj čisto identično izgovorjeni. Če dodam da ima zelo podobno izgovorjavo tudi beseda za obleko (toj), mislim da lahko zaključimo, da je ta jezik izredno težak in da skoraj ni čudno da ga govori "le" tistih nekaj več kot 5 milijonov ljudi...plus kak navdušenec nad dansko kulturo!

Za konec pa prilagam še dva videa:
http://www.youtube.com/watch?v=s-mOy8VUEBk (o tem kako se Norvežan, Šved in Danec ne morejo razumeti)
http://www.youtube.com/watch?v=m64WfHTWZps&feature=related (Danci o najtežji danski besedi...poskusi izgovorit zraven! Še posebej probite izgovort rødgrød med fløde! :D )

petek, 9. marec 2012

B kot bicikelj

Na Danskem si brez kolesa živa nula. Ne samo, da velja za najučinkovitejše prevozno sredstvo, saj z njim lahko dosežeš kraje, kamor z javnim prevozom ne moreš priti, kolesarjenje v službo, šolo, v trgovino ali kam drugam je preprosto in. Pa še ravno je povsod, tako da ni ravno napor malo poganjati pedala! Zato se pravzaprav MORAŠ pridružiti tej aktivnosti, ki v Kobenhavnu velja za pravi mali adrenalinski šport. Še posebej ob jutrih ob delovnikih.


Moje kolo je nekaj prav posebnega, zame ima namreč zaradi "kilometrine", ki jo ima za seboj, prav posebno sentimentalno vrednost. Iz Slovenije sta mi ga ob obisku Danske dostavila mam in oče. Med prevozom je nekje na nemški avtocesti izgubil zvonec, crknile sta mu obe luči. Pred mano ga je dolga leta vozil moj pokojni dedek, ki ga je uporabljal predvsem na relaciji vrtiček-pokopališče-dom.
V Odenseju je moje kolo utrpelo nesrečo, ki je bila posledica nesrečne kombinacije brezglavega razmišljanja in...težkega Mehičana. Da ne grem preveč v detajle, vmes sem ga moral tudi že popravljati, ponovno sem uničil eno luč. In po dolgih dveh mesecih v Odenseju sem ga nato vendarle pripeljal v Kobenhavn.
Tako sem v sredo, 7. marca, prav z užitkom ponovno sedel nanj (pravzaprav je šlo tudi malo za nujo, ker mi je ravno pretekla "mesečka). Vreme je bilo za Kobenhavenske razmere ok...ni pihalo, bilo je nad nula. Pojdimo v službo!
Nevešč obnašanja v kobenhavnskem kolesarskem sistemu sem se naivno priključil kolesarskemu stampedu na Jagtveju. En čas je še šlo OK...do prvega križišča. Tam sem zajebal. Moral bi iti naravnost in levo. Postavim se lepo ob stran in dvignem roko v "halt" (lejte me, ustavil se bom!). Nekje sem očitno sfalil - za sabo sem slišal škripanje zavor, pozive k intimnim odnosom z vsemi možnimi sorodniki v danščini in še kaj. Stampedo je bil razjarjen jaz pa sem se počutil nekako tako kot Simba v Levjem Kralju...skril sem se in upal da čimprej mine.
Ni bilo hujših posledic in nekoliko bolj previdno sem se odpravil naravnost v službo ter na cilju navdušen ugotovil, da se počutim super, ker sem se nekoliko predihal, ter da sem porabil manj (!) časa, kot če bi se odpravil na bus.
Vse kar pa res ne razumem pa so ljudje, ki kolesarijo tudi ob največjem dežju ali snegu. No, to, ne razumem pa tudi business-manov in bussines-womank, ki čez kostime, hlače, krilca in suknjiče navlečejo trenirke (!!!) ter se v fensi čevljih/petkah s kolesom spravijo v službo...tam trenirko seveda vržejo s sebe in so "normalni, morda samo nekoliko zmečkani". A vse to pač sodi v alternativnost tega mesta!
Človek pa mora paziti tudi na policiste. Kazni so kar stroge, predvsem če nimaš luči ponoči (normalno) in če se voziš po peš conah (npr. Kogens Nytorv ali Nyhavn).

Nauk zgodbe: kolesarjenje v Kobenhavnu je prav prijetno. Nekje sem slišal, da se Slovencem zdi prometna ureditev za kolesarje, kot jo tu poznajo (pozor, kolesarski pas je na obeh straneh ceste širši kot normalni vozni pas in sprejme po vsaj dva do tri kolesarje v širino naenkrat) preveč ekstremna ter vsekakor neprimerna za naše vozne navade. Morda res, a tu ima kolesar defenitivno prednost pred avtomobilom, kljub temu da velja za šibkejšega v prometu - spoštovanja vredno obnašanje! Zato naslednje tri mesece tudi jaz ostajam zvest svojemu Rogu - edino, če bodo prekle začele leteti z neba.

petek, 2. marec 2012

Z kot Zeleno

"Green, everytime I hear the word green I go crazy. They brag so much with this green, ugh, green economy, green growth, green technology, it sickens me. Why don't they just paint their flag green and the walls so they be finally happy in their little green world!" (Gospa iz X ambasade)



Danska velja v svetu gotovo za eno najbolj naprednih držav na področju zelene tehnologije. Uporabljajo energijo, ki jo pridobivajo s pomočjo vetrnic. Uporabljajo tehnologijo za pridobivanje energije iz morskih valov. Smeti predelujejo v biogorivo. Skratka uau. Ni čudno, da je ena izmed prioritet danskega predsedovanja tudi zelena rast. O njej je zadnje čase veliko govora, toliko, da sem nazadnje izvedel, da se pripravlja načrt izvoza nemške tehnologijo za pridobivanje solarne energije (Nemci so namreč na tem podoročju eni izmed vodilnih v svetu) v Grčijo. S tem bi Grčiji (eee, pa tm je ja ful sonca, so mi rekli) omogočili odpiranje novih delovnih mest...in tako bi zelena rast pripomogla k izboljšanju grške ekonomije.

Fine and dandy I say. Ampak dejmo pogledat še nekaj drugih podatkov. Danci na primer ne poznajo (in to jim v vsej tej zeleni prenapihnjenosti najbolj zamerim!) ločevanja odpadkov. Imajo en kup davkov na plastično embalažo in steklo (tega, kot je bilo pri nas tudi že pred 10 leti, lahko vrneš v trgovino), ne poznajo pa ločenih zabojnikov za plastiko, steklo, organske odpadke in podobno. Vse kar posebej zbirajo je papir pa še to jim ne gre najbolj od rok. Nadaljnje, morda na nek način iz moje strani pretirano, a menim, da se Danci ne zavedajo, kako zelo jim pravzaprav narava pomaga. Imajo ogromno vode in veter, ki vsake toliko ravno prav zapiha preko države, da določene smeti in nesnago odnese na bližnjo Švedsko ali kam drugam. Zeleni Danci se tudi na primer trenutno strogo, strogo upirajo uvedbi t.i. zelenega območja v Kobenhavnu, kjer bi bil promet z vozili omejen oziroma bi morali za vstop v mesto plačati.

Ekolog v meni pa tudi naravnost znori, ko opazi, kako Danci izkoriščajo oznako "eko" za ustvarjanje tržne niše. Ne me narobe razumeti, pri nas tudi že velja oznaka "eko je in", ampak Danci so pa to oznako prepotencirali v skrajnost. Eko je tu tako trendi, da eko stvari kupujejo ljudje, ki nimajo pojma o ekologiji, ki kupijo ekološko korenje in nato odvržejo embalažo (!) v katerem je bilo to korenje zapakirano an cesto (true story). Eko je tako trendi, da se pojavljajo ne samo eko prodajalne oblačil (še sprejmem), ampak tudi Eko frizerji! Ljudje božji, razložte mi, kaj naj bi predstavljal eko frizer? A majo namesto škarij koze, ki ti trgajo lase s skalpa (čeprav dobro, alternativa temu so številni arabski "barbershopi" na Norrebroju, kjer ne veš, ali je britvica, ki jo frizer uporablja na tvojem lasišču pred tem strigla drugega človeka, ali pa je rezala kebab)? Ali te umivajo z deževnico? Resno, take stvari me pa razpizdijo. Skrb za okolje bi morala biti vrednota in vodilo, ne pa "trademark", s katerim boš mastno služil, ker boš zaračunaval več denarja za "domnevno kakovstnejše storitve".

In potem se sploh ne čudim, da gospe uradnici, ki tu živi že nekaj let, vsake toliko zaradi poudarjanja "zelene" odbije mozeg. Tudi meni bi ga.

ponedeljek, 20. februar 2012

A kot alternativci

Odkar sem na Danskem se občasno počutim, kot da sem pristal na drugem planetu. Na planetu alternativcev, planetu ljudi, ki so posebna rasa. Ne me napak razumeti, klasični alternativci, kot jih poznamo po npr. okusu za glasbo ali obleke...to ni nič. Na Danskem so alternativci v liberalnem okolju postali tako obsežna subkultura, da so že mainstreem. Tako mainstreem, da jih srečam skoraj na vsakem koraku, tako mainstreem, da je ena od alternativk tudi moja profesorica iz prvega semestra...tako mainstreem, da jim ne morem več ubežati. In to me straši.


Definicijo tipičnega alternativca bom opisal na moji trenutni sostanovalki. Gre prvo za človeka, ki bo nase navlekel vse mogoče barve cunj, vse v bombažu ali kaki drugi ultra naravni tkanini. Bog ne daj sintetike. Ker alternativci imajo naravo res radi. Kako zelo? Tako, da je vse v njihovem življenju organsko. Pretivarajoče organsko. Organsko z bio oznako in vsaj tremi certifikati. Govorim o brokoliju, ki je rasel v posebnih odročnih krajih (in posledično stane na kg 10x več kot navaden). Govorim o milu za tuširanje narejenem iz izvlečkov grozdnih pešk. In še čem.
Potem se ljubezen do narave stopnjuje. Pusti pajčevine na steni, saj ti pajkec nič ne more. Kaj boš pospravljal vsako smet, saj to ni nič takega. In sesalec porablja elektriko!
Dodajmo k temu še kako orto-odbito frizuro (palmica na primer) ali pri moških kompletno zaraščenost, ker britje očitno tudi škodva okolju.

Po drugi strani gre pa za ljudi, ki so malo zabiti. Tehnologija jim predstavlja izziv. Računalniki so še vedno nekakšen tabu. Običajna popravila niso sposobni izpeljati (saj če bi jih bi bili že preveč podobni klasičnim tabornikom a?). Tako da so nekako...nekoristni?

A ljudjem očitno tak "lajfstajl" ustreza: všeč jim je biti hipijevsko-trendovski, ekološko-fanatičen in zabito-lenuhast. Življenje se zdi lepo, poješ, ne delaš si skrbi (zakaj le, če za tabo stoji odgovorna družba)...kdo ne bi želel tako živeti? Ampak kako bo taka oseba uspela v odraslem, poslovnem svetu, oziroma kako bi se vedla? To mi ostaja uganka.

Moja prejšnja sostanovalka, Asta, ki je bila na nek način tudi alternativka, je bila umazana in nemarna. Zdajšnja ni tako kritična. Ampak bog mi daj, da se ob naslednji selitvi rešim tega planeta Alterntiva in najdem ponovno normalne, urejene ljudi. Jaz pač sodim na njihov planet.

ponedeljek, 6. februar 2012

Dae Hwi na obisku!




10 faktov o Dae Hwijevem obisku:
- to je bilo njegovo sploh prvo potovanje v Evropo
- trenutno je na "skandinavski turneji" - Danska, del Švedske in Norveška so v planu
- njegov cilj na Norveškem je videti Auroro Borealis
- s seboj je prinesel soju in ramen. Najbolj je pogrešal riž (kljub temu, da sem mu rekel, da ga lahko skuhava. Prvič v življenju je probal indijsko hrano.
- njegova prva izjava je bila: "Wow, Denmark is an exotic country"
- všeč mu je bilo dansko pivo in rugbrod
- nekoliko manj se mu je dopadel smorrebrod z rakci na trajektu proti Švedski
- težave je imel zaradi časovne razlike in nedelujočega wi-fija. Note: Korejci brez wi-fija ZELO težko zdržijo.
- največ časa sva preživela v Helsingorju (v gradu)
- najmanj časa sva preživela v Helsinborgu (ker sva laufla na vlak - in kar se je izkazalo za napako)

Dae Hwi, you are welcomed to visit Copenhagen again anytime!

sreda, 25. januar 2012

Č kot čas (delovno)



"Jutri imava brifing."
"Kul, akcija!"
...
"Jutri imava še en brifing."
"Aha, ok, kdaj?"

"Ob treh."
...
"Pejte domov."
"Sam še poročilo končam."
"Ma ura je šest, jz moram it tut domov!"
Ugotavljam, da odkar sem v Kobenhavnu nisem še nič napisal o praksi, ki jo tu opravljam. Ni kaj, bil sem skeptičen od začetka, kako bo to izgledalo. Kako me bodo kot študenta tretirali in ali me bodo sploh vzemali resno glede na to, da sem samo "deklica za vse". Ne bi se mogel bolj motiti.

Moj delavnik je sestavljen praktično iz treh sklopov. Prvi sklop so novice, ki jih vsak dan pregledujem. Če vzamemo v obzir to, da gre za sklop štirih držav (Danska, Litva, Norveška in Islandija), temu pa dodamo še novice o danskem predsedovanju svetu EU, je že tega precej. Novice prevajam, da so pripravljene za objavo.

Nato pridejo na vrsto brifingi. Te so vsake toliko izredno zanimivi...brifing za GAC je bil na primer eden takšnih...kdaj pa ekstremno dolgočasni (kot na primer za okolje, kjer se mi je vsake toliko zdelo da ne vem o čem sploh gre beseda). Za vsak brifing se sestavi poročilo, ki se ga prav tako objavi.

Tretji sklop je moje delo. Vsake toliko mi ostane tudi nekaj časa, in to tu še posebej cenim, katerega lahko porabim za študij, prebiranje časopisov in poglabljanje v teme, ki me najbolj zanimajo in tako dalje.

Če k temu dodam še odlično delovno atmosfero (z najbolj prijaznimi ljudmi kar sem jih kdaj imel srečati na kakšnem delovnem mestu), lahko rečem, da sem izredno zadovoljen, celo srečen, da sem dobil takšno priložnost. Pa kaj če delam praktično zastonj. Pa kaj če delam kdaj preko 8 ur. Pa kaj če se kdaj praktično zgrudim v poseteljo. Edino kar mi potem nekoliko uniči dan je občasno jamranje hipijev v stanovanju pod mojo sobo, ki neutrudno posiljujejo kitaro.

Uživam. Vsak dan bolj. Ob spoznavanju novih ljudi. Ob prebiranju aktualnih dogodkov, ki se tičejo določene regije oziroma določenih držav. Ob šalah in pogovorih. In vesel sem, ko vidim, da sem se odločil pravilno; ko že zdaj vidim, kakšna bo moja prihodnost. In to me, navkljub časa v katerem živim dela optimista.

petek, 20. januar 2012

L kot ledeno

Če je kdo ob imenu naslova slučajno pomislil, da bom pisal o vremenu...več sreče prihodnjič. Ne, tokrat se mi je zdelo, da moram napisati blog o naravi Dancev, saj o njih prednjači stereotip, da so po naravi...kot se za skandinavce spodobi...ledeno-hladni.V nedeljo sem bil s kolegom J na kavi. Kolega J je Danec, a Danske in Kobenhanhavna na splošno ne mara preveč. Kos em ga vprašal zakaj je temu tako, mi je odgovoril, da je živel v več krajih na bližnjem vzhodu ter na jugu Evrope. Povsod je naletel na prijazen, topel in domač odziv, skratka...počutil se je doma pa četudi tisoče kilometrov od svojega doma v neki vasici na Jutlandiji. Potem pa se je lani januarja vrnil v Kobenhavn ter si našel tu nov dom in službo. Dejal mi je, da mu še nikoli ni bilo tako težko stakti neke socialne mreže in najti ljudi za na kavo kot sedaj, ko se je vrnil na Dansko. Vprašal sem ga zakaj misli,d a je tako in odvrnil mi je, da so oni, Danci, zaprti in hladni, samozadostni in če že želiš pasti v njihovo družbo se moraš res res potruditi. To vprašanje je postavil tudi natakarici v kavarni in tudi ona je dejala isto. Verjel bi jima, a kaj ko je J svoje poprejšne trditve demantiral z momentom, ko se je prijazno ponudil, da mi plača kavo.


Pa poglejmo na celo zadevo iz nasprotne strani. Odkar sem tu na Danskem sem res opazil, da se je med nami, tujimi študenti, in njimi, Danci, zgodila nekakšna polarizacija. Mi smo tu, vi ste tam. Mi govorimo Dansko, vi govorite angleško. Ampak, ali ni tako povsod? Saj tudi v Sloveniji, ko dobimo Erasmus študente ne vemo niti točno, kaj bi z njimi storili...in potem se Erasmusi družijo, mi pa imamo svoje prijatelje in svoje okolje. Tako pač je. Človek mora v nekem okolju biti prisoten dalj časa, da ga to okolje sprejme in da postane del nekega ožjega kroga.

A morda se to na jugu res zgodi prej. Morda je tam potreben pozdrav, rakija ali kako drugo šilce in je človek kar naenkrat tvoj najboljši prijatelj. Tu pač ni tako. Ne gre pa zato reči, da so Danci hladni. Prav nasprotno - še vsak, ki sem ga do sedaj spoznal je bil prijazen, govoril angleško, bil pripravljen pomagati. Neki dan sem se trudil da bi našel pot od Slotsholma do Norreporta (res je simpel, ampak jaz sem za branje zemljevidov malo zabit, kar lahko potrdijo tudi tisti, ki so z menoj videli več Grčije kot bi bilo to potrebno) in mislim da so se ustavili vsaj trije ljudje, ko sem odprl zemljevid, in mi začeli risati pot. Prav tako nisem nikoli imel težave, da bi se s kom spravil na kavo ali pivo...in dejansko se je "socializirati" na koncu koncev tudi tu na Danskem precej lahko. Pa niso potrebne galone alkohola, to je le stereotip.

Res pa je, da ko enkrat doživiš jug, se je na severnjaško mentaliteto težko privaditi. Na severu je pač bolj hladno.