Ker mi je ostalo do volilnega molka še nekaj časa, sem se odločil, da izkoristim trenutek in delim nekaj misli pred referendumsko nedeljo.
"Družinski zakonik in referendum sta za Slovenijo preizkušnja trdnosti razuma na eni strani ter vztrajnosti predsodkov na drugi. "
Izjava s katero se pravzaprav ne bi mogel bolj strinjati. Vsem, ki ste prebrali zakonik je jasno, da ta ureja predvsem otrokov položaj v družbi, ščiti otroke in jim omogoča dostojno življenje tako v heteroseksualni kot istospolni, ja dovolil si bom uporabiti ta izraz, družini. Naša država je v zadnjih 100 letih naredila precej ključnih premikov pri vprašanju človekovih pravic: ženske so dobile volilno pravico, dovoljujemo multietičnost in multiverskost, izbrisanim se počasi vrača dostojanstvo. Hodimo po dolgi in težki poti proti razumu, ki bi moral v 21. stoletju prevladati, proti razumu, ki nam bo nekoč (morda!) dal priložnost, da se o taki stvari kot so človekove pravice sploh ne bomo spraševali.
Ta referendum gre v to skrajnost, saj se zdi kot da želijo nekateri ljudje odločiti kakšne pravice bodo pravzaprav imeli te, "drugačni" kot jih imenujejo. Gre za nekaj popolnoma banalnega in skreganega z logiko - ovčice ter vsi ksenofobi, ki jih vsakaršna "drugačnost" moti so se postavili ja, upam si to reči, v vlogo Boga, deusa, ki je nad gnojem in zavrženostjo, ki žal skupaj z njim taca isto zemljo. Prišli smo do tega, da si določeni ljudje v družbi jemljejo pravico biti večvredni od ostalih, biti nad njimi. Te ljudje želijo človekove pravice segregirati, tako da bi obstajale pravice za t.i.: "nadljudi" (vam to zveni podobno Übermensch?) in "podljudi", njim je torej na voljo nekaj, kar ostalim ni. Še večja banalnost je pa to, da želijo človekove pravice segregirati na podlagi osnovne krščanske logike, ljubezni. Jezus ima vse rad, nam pravijo. Po njihovi interpetaciji mogoče že, samo nekatere očitno bolj kot ostale!
Argument, preko katerega ne morem, je tudi večno poudarjanje, da otrok za normalni razvoj potrebuje mamo in očeta. Danes živimo v svetu, kjer je vse več ločitev, vse več samohranilcev in samohranilk in pa ja, šok, tudi že istospolnih skupnosti, ki otroka vzgajajo in vzgojijo do te mere, da mu prav nič ne manjka. Primarna socializacija, ki definira otrokov razvoj, namreč ne poteka samo v družini, kot bi nas nekateri v to želeli prepričati, ampak tudi v najrazličnejših ustanovah ter predvsem v okolju, kjer otrok odrašča, med prijatelji. Te so torej tisti, ki poleg družine, kakršnakoli že je, definirajo otrokov razvoj.
Pa še ena anekdota: prejšnji vikend sem se o tem (po naključju!) pogovarjal tudi s kolegico iz Stockholma. Samo za primerjavo tega, koliko svetlobnih let smo še daleč od res liberalne družbe: na Švedskem se istospolni pari lahko cerkveno poročijo ter otroka tudi posvojijo in to pravilo velja že PRECEJ časa. Mar ni čas, da tudi mi storimo korak naprej?
Dragi državljani in državljanke, apeliram na vse, ki se boste v nedeljo udeležili volitev, da obkrožite ZA in da s tem rešite Slovenijo pred padcem nazaj tja "v temačni vek".
Pa še ena anekdota: prejšnji vikend sem se o tem (po naključju!) pogovarjal tudi s kolegico iz Stockholma. Samo za primerjavo tega, koliko svetlobnih let smo še daleč od res liberalne družbe: na Švedskem se istospolni pari lahko cerkveno poročijo ter otroka tudi posvojijo in to pravilo velja že PRECEJ časa. Mar ni čas, da tudi mi storimo korak naprej?
Ni komentarjev:
Objavite komentar